TESNOBA

TESNOBA

Anksioznost ali tesnoba se lahko kažeta v telesnih, čustvenih, miselnih in vedenjskih simptomih, ki se lahko zelo razlikujejo od posameznika do posameznika.

Anksiozne motnje 
Anksioznost in strah sta  občutki, ki jih vsi poznamo iz lastnih izkušenj, saj so del človeškega življenja in naravna reakcija posameznika na nove, nepričakovane ali stresne življenjske situacije.
 Anksioznost lahko doživimo v pomembnih situacijah, kot so izpiti, preizkusi za sprejem na študij, javno nastopanje ali v drugih psihično napornih okoliščinah, na primer ob boleznih, negativnih izkušnjah ali negotovih življenjskih situacijah.
 Po sodobnih psiholoških razumevanjih je anksioznost reakcija na dojemanje nevarnosti, bodisi izmišljene bodisi resnične.
 Anksioznost ne povzročajo sami dogodki, temveč naša ocena teh dogodkov; na primer, izguba službe (resnična nevarnost) lahko povzroči enako stopnjo anksioznosti kot strah pred izgubo službe (izmišljena nevarnost). 
Anksioznost lahko vpliva na posameznika na različne načine in ima lahko tako pozitivne kot negativne posledice.
 Pozitiven vpliv anksioznosti je lahko mobilizacija sposobnosti in reševanje težav; nekateri ljudje najbolje izkoristijo napeto situacijo.
 Negativna posledica pa je lahko zaviranje, ko se posameznik skorajda paralizira v dani situaciji in ne dosega svojega polnega potenciala.
Anksioznost se lahko kaže v telesnih, čustvenih, miselnih in vedenjskih simptomih, ki so lahko zelo različni od posameznika do posameznika. 
Fizične manifestacije anksioznosti lahko vključujejo pordelost obraza, suha usta, potenje, hitro bitje srca, občutek stiska v prsih, drisko in pogosto uriniranje ter napetost v mišicah.
 Čustveno se to kaže kot čuden, strahu podoben, živčni občutek. Vedenje se lahko močno spremeni, na primer slabo spanje, pozabljanje stvari ali večkratno preverjanje istih stvari. Značilne so tudi misli o nevarnosti ali ogroženosti.resne, nepoznane bolezni, medtem ko osebe s socialno fobijo mislijo, da se bodo osramotile, se osramotile ali bile ocenjene kot neumne.
Seveda se želimo osvoboditi neprijetnih občutkov anksioznosti, vendar neustrezno soočanje z anksioznostjo lahko prinese nove težave. Uporaba alkohola in nepotrebnih zdravil predstavlja nevarnost, saj se lahko razvije odvisnost.
 Poskušanje izogibanja situacijam, ki sprožajo anksioznost, na dolgi rok prav tako ni dobra rešitev. Ljudje, ki trpijo za anksioznimi motnjami in ne dobijo dolgoročne pomoči, se pogosto počutijo vedno bolj obupno, njihovo razpoloženje se slabša, in prenašanje anksiozne motnje postaja vedno večje duševno breme. Zato se anksiozne motnje pogosto pojavljajo hkrati z depresijo.
Ni vedno enostavno prepoznati anksiozne motnje v samem sebi, saj telesni simptomi anksioznosti pogosto lahko povzročijo sum na neko telesno bolezen, ali pa se oseba, ki se nenehno umika družbi, lahko zdi "le" sramežljiva. Zato je pomembno poiskati strokovno pomoč, kot so psihiater, psiholog ali terapevt, ki imajo strokovno znanje za prepoznavanje anksioznih motenj.
Anksioznost je lahko prisotna v različnih duševnih stanjih, tako normalnih kot patoloških. Pod izrazom anksiozne motnje razumemo duševne bolezni, pri katerih se anksioznost intenzivno pojavlja v določenih življenjskih situacijah. Te anksiozne stanja je mogoče pozdraviti.
Pri razvrščanju anksioznih motenj razlikujemo naslednje motnje:
•    Fobije
•    Agorafobija
•    Socialna fobija
•    Določena, specifična fobija
•    Panična motnja
•    Generalizirana anksioznost


 

BLOG

Preberite več...

Perfekcionizem - sopomenka za strah
Živimo v kulturi, kjer se slavijo uspešni, tisti, ki vse naredijo popolno, tisti, ki izgledajo popolno, tisti, ki so popolni v svojem poklicnem življenju. Napake se skrivajo, nepop…
DEPRESIJA - DRUG POGLED
Depresija je pojem, ki se uporablja za označevanje različnih stanj. Lahko je pogovorno uporabljen za opis padca razpoloženja ali slabega razpoloženja...
Zasvojenost z odnosi
Razloge za takšno vedenje lahko najdemo v tem, kako oseba, ki je odvisna, vidi sebe in druge ljudi.

Stopite v stik z nami

Razumemo koliko je vašim pacientom pomembna zasebnost, zato smo vam omogočili, da osebno kontaktirate psihiatra in/ali psihoterapevta, s katerim želite dogovoriti srečanje. Lahko nas kontaktirate prek mobilnega telefona, pošljete SMS ali pa nam pišete na e-poštni naslov.
Zahteva za povratni klic/SMS

Zahteva za povratni klic ali SMS, je varen način komunikacije, saj je vaša zasebnost in zaupnost zaščitena. Vaše kontaktne informacije se bodo uporabile samo za namen dogovarjanja sestanka ali pogovora in ne bodo deljene z drugimi brez vašega dovoljenja. Lahko postavite vprašanja, ki jih imate, ter se pogovorite o svojih potrebah in pričakovanjih.

Imate vprašanje?

Če želite, da vas kontaktiram prek elektronske pošte, vas prosim, da mi pošljete kratek opis vašega problema. V najkrajšem možnem času vas bom kontaktiral. Lahko me kontaktirate preko kontaktnega obrazca.

Piškotke uporabljamo za prilagajanje vsebine in oglasov, za zagotavljanje funkcij družbenih medijev in za analizo našega prometa. Podatke o vaši uporabi našega spletnega mesta delimo tudi z našimi družbenimi mediji, oglaševalskimi in analitičnimi partnerji, ki jih lahko združijo z drugimi informacijami, ki ste jim jih posredovali ali ki so jih zbrali pri vaši uporabi njihovih storitev.
Piškotke uporabljamo za prilagajanje vsebin in oglasov.