Samopoškodovanje ima različne vzroke, katerih razumevanje je ključno za reševanje teh simptomov.
Samopoškodovalno vedenje pri najstnikih
Samopoškodovanje ima različne vzroke, katerih razumevanje je ključno za reševanje teh simptomov. Morda je to šokantno, vendar ima ena od petih oseb težave s samopoškodovanjem. Problem pogosto ostaja neopažen, saj je enostavno skriti rane pod oblačili, tako da jih tudi njihovi najbližji ne opazijo.
Definicija samopoškodovanja je: namerno uničevanje ali poškodovanje telesnega tkiva. Tisti, ki se ukvarjajo s samopoškodovanjem, običajno ne poskušajo ubiti sebe, temveč se raje zatekajo k fizični bolečini, ki jim pomaga premagovati življenjske težave, saj bolečina dejansko sprošča različne encime v telesu.Prepoznava samopoškodovalno ali rezalno vedenje pri najstnikih
Sumljive brazgotine: Če opazite sumljive brazgotine ali rane na telesu najstnika, ki se ne zacelijo ali se poslabšajo s časom, je to lahko znak.
Izolacija: Če najstnik nenadoma preživlja manj časa z drugimi in se raje drži v osami, je to lahko opozorilni znak.
Pogovarjanje o samopoškodovanju: Če najstnik govori o svojih prijateljih ali znancih, ki se samopoškodujejo, je to lahko opozorilni znak. Morda delijo te vedenjske vzorce s temi prijatelji.
Zbiranje ostrih predmetov: Če opazite ostre predmete (npr. britvice, škarje) v najstnikovi sobi ali osebnih stvareh, je to lahko znak.
Skrita vedenja: Če najstnik skriva svoje telo ali ga ne pokaže drugim, je to lahko znak.
Dolgi rokavi v toplem vremenu: Če najstnik nosi dolge rokave ali dolge hlače v toplem vremenu, morda poskuša skriti svoje rane ali brazgotine.
Razlogi za samopoškodbeno vedenje so lahko različni, in res je pomembno razumeti individualne okoliščine in težave. Ni enega splošnega odgovora na samopoškodbo, saj se lahko pri različnih ljudeh pojavlja iz različnih razlogov. Vendar pa med možnimi skupnimi dejavniki in čustvenimi vzroki lahko vključujejo:
Stres in pritisk: Najstniki pogosto doživljajo stres in pritisk zaradi šolskih uspehov, socialnih odnosov in njihove prihodnosti. Samopoškodba lahko postane način za soočanje s temi čustvenimi bremeni.
Anksioznost in depresija: Tisti, ki se spopadajo z anksioznostjo ali depresijo, so bolj nagnjeni k samopoškodovanju saj lahko to postane način za poskus lajšanja čustvene bolečine ali tesnobe.
Jeza in frustracija: Samopoškodbeno vedenje lahko postane način za izražanje jeze ali frustracije, ko najstniki ne morejo na primer ustrezno izraziti ali deliti svojih čustev.
Osamljenost in zavrnitev: Tisti, ki se počutijo osamljene ali zaznavajo, da so zavrnjeni v družbi ali družini, so bolj nagnjeni k samopoškodbenemu vedenju.
Socialni problemi: Konflikti ali težave v prijateljskih ali družinskih odnosih lahko tudi prispevajo k samopoškodbenemu vedenju.
Vpliv družabnih medijev: Uporaba družbenih medijev in različnih spletnih vsebin (na primer videoposnetkov ali fotografij drugih najstnikov, ki se ukvarjajo s samopoškodbenim vedenjem) lahko vpliva na najstnike in vpliva na to, ali se samopoškodba pojavi kot način soočanja s čustveno bolečino.
Pomembno je vedeti, da je samopoškodba kompleksen problem, in najboljši pristop je poskušati razumeti najstnika ter mu pomagati pri obvladovanju čustvenih bremen in iskanju učinkovitejših načinov spopadanja. Če opazite samopoškodbeno vedenje pri najstniku, je pomembno poiskati strokovno pomoč psihologa, ki mu bo pomagal obvladati čustvene težave.