S psihološkega vidika generalizirana anksiozna motnja je pretirana in vsesplošna bojazen in zaskrbljenost. Ključno je, kako posameznik oceni določeno situacijo...
VSEOBSEGAJOČA ZASKRBLJENOST - GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA
S psihološkega vidika je generalizirana anksiozna motnja pretirana in vsesplošna bojazen ter zaskrbljenost. Ključno je, kako posameznik oceni določeno situacijo. V tem primeru se skrb in anksioznost lahko razširita na številne situacije, dogodke ali celo na celotno življenje posameznika. Vse to lahko privede do nemira, utrujenosti, težav s koncentracijo, razdražljivosti in motenj spanja.
Generalizirana anksiozna motnja (GAM) je stanje, v katerem je osrednji element skrb, ki jo oseba težko nadzira. Ta skrb zajema veliko različnih situacij in dogodkov ter se kaže v naslednjih simptomih:
- Nenehno stanje zaskrbljenosti/strahu: Anksioznost pogosto vključuje stalno zaskrbljenost ali strah pred prihodnostjo.
- Napetost mišic ali telesne bolečine: Anksioznost lahko povzroči napetost v mišicah in splošne telesne bolečine.
- Težja toleranca na negotovost: Anksiozne osebe pogosto težko prenašajo negotovost in se trudijo vedeti, kaj se bo zgodilo in kako.
- Občutek preobremenjenosti/ preplavljenosti in posledično izogibanje stresnim situacijam.
- Nadležne in ponavljajoče se zaskrbljujoče misli.
- Občutek, kot da ni mogoče nadzorovati stalne anksioznosti: Oseba se morda počuti, kot da nima nadzora nad svojo anksioznostjo, in težko doseže sproščeno stanje.
- Hitro bitje srca, tresenje, potenje in suha usta.
- Težko dihanje ali občutek zadušitve.
- Vrtoglavica, glavobol.
- Težave s spanjem, težave z uspavanjem ali spanjem, ali pa nemirno in nezadovoljivo spanje.
Intenzivnost, pogostost in trajanje skrbi ter anksioznosti so pogosto nesorazmerni glede na dogodek, pred katerim se bolnik boji. V nasprotju z drugimi oblikami anksioznosti pri tej motnji sprožilec tesnobe ni jasen. Ljudje s tem stanjem nenehno najdejo razlog za skrb, ki napolnjuje njihove dneve. Neprestano skrbijo za svojo prihodnost, prihodnost svojega partnerja ali karkoli drugega.
NASTANEK GENERALIZIRANE ANKSIOZNE MOTNJE
Generalizirana anksioznost se pogosto razvije kot odziv na dogodke, pri katerih se posameznik sooča z visokimi pričakovanji ali doživlja neuspeh v pomembnih življenjskih situacijah. Zaradi anksioznosti je bolnik pogosto nesposoben osredotočiti se na naloge, nenehno skrbi za nekaj, občutljiv je na okoljske dražljaje in notranje signale.
Tisti, ki trpijo za generalizirano anksiozno motnjo, pogosto ne poiščejo strokovne pomoči, saj svoje težave in strahove dojemajo kot svoje pomanjkljivosti in krivijo sami sebe ter se počutijo kot zaskrbljeni in boječi ljudje.
PSIHOLOŠKE MOŽNOSTI
Najbolj učinkovita se je izkazala kognitivno-vedenjska terapija (KVT). S pomočjo psihoterapije in posebnih kognitivnih tehnik posamezniki lahko razumejo izvor svojih strahov in sčasoma se naučijo obvladovati svoje stanje.